Vse vrste vode morajo ustrezati pravilniku o vodi
31. avgust 2009 ob 10:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Èeprav v Sloveniji voda iz pipe velja za visokokakovostno, pa vse veè ljudi kupuje usteklenièeno vodo, ne da bi se zavedali, kako s tem onesnažujejo okolje.

Ustanova Umanotera (Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) je julija skupaj z družbo Tam-Tam zaèela posebno kampanjo ozavešÃ¨anja o negativnih vplivih pitja usteklenièene vode na okolje. Na plakatih, ki jih je mogoèe videti po vsej Sloveniji, z besedami dr. Luèke Kajfež Bogataj tako med drugim opozarjajo, koliko pitne vode porabimo, èe spijemo eno steklenico usteklenièene.

Kot pojasnjuje Kajfež Bogatajeva, za en liter usteklenièene vode proizvajalci med delovnim procesom porabijo približno tri litre vode, "ki bolj ali manj onesnažena konèa kot odpadna voda".

Kot je razvidno s plakata Umanotere, kubièni meter pitne vode iz vodovoda v Sloveniji stane povpreèno 1,24 evra. Kozarec vode (2 dl) nas tako stane 0,00025 evra oz. 0,025 centa. Za kubièni meter usteklenièene vode pa moramo odšteti v povpreèju kar 280 evrov, oz. èe to preraèunamo na dva decilitra, 0,056 evra (5,6 centov). Usteklenièena voda je tako v Sloveniji kar 225-krat dražja od tiste iz pipe, v svetu pa je razlika še veèja - kot navaja Kajfež Bogatajeva, je usteklenièena voda v povpreèju kar od 240- do 10.000-krat dražja od pitne vode iz vodovoda.

Kakovost obeh vrst vode mora biti enaka
Kajfež Bogatajeva še piše, da smo "Slovenci za trendovsko vodo pripravljeni plaèati tudi do tisoèkrat veè, èeprav zanjo velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodo iz pipe". "Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastièno pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov," še razlaga redna profesorica in predstojnica katedre za agrometeorologijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po besedah klimatologinje je voda, ki priteèe skozi pipo, sveža in bogata s kisikom, "pri vodi iz plastenke pa lahko gre za postano vodo".

Neverjetna odkritja neverjetno èistih izvirov
"Nekateri proizvajalci pijaè imajo res sreèo, saj so na svojih dvorišÃ¨ih sredi mest "odkrili" najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le pešÃ¨ica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo pri izviru," piše Kajfež Bogatajeva, ob tem pa opozarja še na en vidik onesnaževanja z vodo iz plastenk: "Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje."

Še najbolj pa okolje onesnažujejo steklenice iz polietilentereftalata (PET-embalaža), v katero je "zapakirana" voda. Za izdelavo tipiène enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja porabimo približno 3,4 megadžulov energije. "Sodèek nafte hrani v sebi okoli 6.000 megadžulov energije, kar pomeni, da iz enega sodèka nafte naredijo okrog 1.760 enolitrskih plastenk," piše strokovnjakinja.

Sprazniš eno plastenko, porabiš èetrt litra nafte
Kajfež Bogatajeva dodaja še: "Èe bi dva milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za plastenke porabili približno 415.000 sodèkov nafte. Tej kolièini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, hladili najprej v trgovini, nato pa še v domaèem hladilniku."

Èe bi želeli ponazoriti vso porabljeno energijo za izdelavo tipiène enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja z nafto, si predstavljajte, da vsakiè, ko izpraznite ltrsko plastenko, v njej porabite tudi èetrt litra nafte.

IVZ: Najbolj priporoèljiva je voda iz pipe
Za konec pa le še to: tudi na Inštitutu za varovanje zdravja za pitje najbolj priporoèajo vodo iz vodovoda: "V Sloveniji je oskrba s pitno vodo za veèino prebivalstva ustrezno urejena, zato priporoèamo uživanje vodovodne pitne vode. Mineralna voda je za mladostnike prav tako ustrezna. Od pijaè, ki vsebujejo sadni in zelenjavni delež, se priporoèajo predvsem sadni in zelenjavni sokovi, predvsem tisti brez dodanega sladkorja. Za žejo se priporoèajo tudi nesladkani zelišÃ¨ni in sadni èaji."

Komentarji (1)

Arhiv 2010

Arhiv 2009

Arhiv 2008