Din › Troja precej veèja, kot se je zdelo

Petek, 22/08/2008 | - | Posreduj | Natisni

Malo pred koncem 20-letnih izkopavanj v Troji so arheologi prišli do pomembnega odkritja. Troja naj bi bila veliko veèja, kot so domnevali do zdaj

Ernst Pernicka, vodja arheološke ekipe, ki naj bi jeseni konèala izkopavanja, meni, da je bila površina Troje kar 35 hektarjev; do zdaj je za verjetno veljalo število 25. Arheologi so namreè odkrili, da je obrambni jarek iz pozne bronaste dobe, ki je obdajal mesto, precej daljši, kot je bilo sprva videti. Poleg tega pa so ostanke èloveške naselbine odkrili tudi 500 metrov zunaj meja utrjenega mesta. Pomen in velikost Troje sta dve vprašanji, glede katerih arheologom še ni uspelo najti soglasja. Pernicka je po poroèanju èasopisa Die Welt po zadnjih odkritjih preprièan, da je bila Troja zelo veliko rezidenèno mesto in "središèe manjše kneževine, katere površina bi lahko bila od 200 do 300 kvadratnih kilometrov".
Pithos - vrè, ki je pogubil mnogo palaè
V bližnji prihodnosti nas zelo verjetno èakajo še nove novice o Troji. Arheologi so namreè onkraj mestnega jarka odkrili s kamni prekrit tako imenovani pithos. Izraz pomeni orjaško posodo amfori podobne oblike, ki so jo stari Grki uporabljali za shranjevanje živil in olj. Obièajno so bili pithosi izdelani iz keramike, nekateri - tako je tudi v primeru v Troji odkritega pithosa - pa so bili glineni. Arheologi se trenutno sprašujejo, zakaj je trojanski pithos prekrit s kamni, saj naj po sodbi Pernicke obièajna shranjevalna posoda ne bi smela biti tako temeljito skrita.

Morda pa je razlog najti v vlogi pithosov v vojnem èasu. Zelo 'priljubljen' naèin osvajanja in unièevanja sovražnikovih mest je bilo namreè prevraèanje z oljem napolnjenih pithosov. K razlitemu olju so potem zavojevalci le še pristavili baklo in mesto je zajel požar. Arheologi domnevajo, da je na ta naèin pogorela ali vsaj zagorela veèina palaè iz pozne bronaste dobe. V neposredni bližini trojanskega pithosa ni bilo nobene palaèe, zakaj so ga Trojanci zadelali s kamni, pa bomo morda izvedeli, ko bodo arheologi - menda še letos - pithos odprli in raziskali njegovo vsebino.

Gradnja trojanskega arheološkega muzeja
V Troji pa se ta èas dogaja še nekaj. Pod okriljem turškega ministrstva za kulturo naj bi kmalu nastal trojanski arheološki muzej. Gradnja naj bi stala med 20 in 50 milijoni evrov, projekt pa po zagotovilu ministra za kulturo Ertugula Günaya velja za prioritetnega med naèrti ministrstva. Pernicka in njegovi raziskovalci upajo, da bodo v muzeju ustanovili raziskovalni inštitut, v katerem se bo po koncu raziskovanj nadaljevalo preuèevanje Troje in potekalo kritièno vrednotenje najdb zadnjih dvajsetih let.