Din › Troja precej ve√®ja, kot se je zdelo

nazaj na spisek novic
Petek, 22/08/2008 | - | Posreduj | Natisni

Malo pred koncem 20-letnih izkopavanj v Troji so arheologi priŇ°li do pomembnega odkritja. Troja naj bi bila veliko ve√®ja, kot so domnevali do zdaj

Ernst Pernicka, vodja arheoloŇ°ke ekipe, ki naj bi jeseni kon√®ala izkopavanja, meni, da je bila povrŇ°ina Troje kar 35 hektarjev; do zdaj je za verjetno veljalo Ň°tevilo 25. Arheologi so namre√® odkrili, da je obrambni jarek iz pozne bronaste dobe, ki je obdajal mesto, precej daljŇ°i, kot je bilo sprva videti. Poleg tega pa so ostanke √®loveŇ°ke naselbine odkrili tudi 500 metrov zunaj meja utrjenega mesta. Pomen in velikost Troje sta dve vpraŇ°anji, glede katerih arheologom Ň°e ni uspelo najti soglasja. Pernicka je po poro√®anju √®asopisa Die Welt po zadnjih odkritjih prepri√®an, da je bila Troja zelo veliko reziden√®no mesto in "srediŇ°√®e manjŇ°e kneŇĺevine, katere povrŇ°ina bi lahko bila od 200 do 300 kvadratnih kilometrov".
Pithos - vrè, ki je pogubil mnogo palaè
V bliŇĺnji prihodnosti nas zelo verjetno √®akajo Ň°e nove novice o Troji. Arheologi so namre√® onkraj mestnega jarka odkrili s kamni prekrit tako imenovani pithos. Izraz pomeni orjaŇ°ko posodo amfori podobne oblike, ki so jo stari Grki uporabljali za shranjevanje Ňĺivil in olj. Obi√®ajno so bili pithosi izdelani iz keramike, nekateri - tako je tudi v primeru v Troji odkritega pithosa - pa so bili glineni. Arheologi se trenutno spraŇ°ujejo, zakaj je trojanski pithos prekrit s kamni, saj naj po sodbi Pernicke obi√®ajna shranjevalna posoda ne bi smela biti tako temeljito skrita.

Morda pa je razlog najti v vlogi pithosov v vojnem √®asu. Zelo 'priljubljen' na√®in osvajanja in uni√®evanja sovraŇĺnikovih mest je bilo namre√® prevra√®anje z oljem napolnjenih pithosov. K razlitemu olju so potem zavojevalci le Ň°e pristavili baklo in mesto je zajel poŇĺar. Arheologi domnevajo, da je na ta na√®in pogorela ali vsaj zagorela ve√®ina pala√® iz pozne bronaste dobe. V neposredni bliŇĺini trojanskega pithosa ni bilo nobene pala√®e, zakaj so ga Trojanci zadelali s kamni, pa bomo morda izvedeli, ko bodo arheologi - menda Ň°e letos - pithos odprli in raziskali njegovo vsebino.

Gradnja trojanskega arheoloŇ°kega muzeja
V Troji pa se ta √®as dogaja Ň°e nekaj. Pod okriljem turŇ°kega ministrstva za kulturo naj bi kmalu nastal trojanski arheoloŇ°ki muzej. Gradnja naj bi stala med 20 in 50 milijoni evrov, projekt pa po zagotovilu ministra za kulturo Ertugula G√ľnaya velja za prioritetnega med na√®rti ministrstva. Pernicka in njegovi raziskovalci upajo, da bodo v muzeju ustanovili raziskovalni inŇ°titut, v katerem se bo po koncu raziskovanj nadaljevalo preu√®evanje Troje in potekalo kriti√®no vrednotenje najdb zadnjih dvajsetih let.

Vir: rtvslo.si

Komentarji

Za vpis komentarja moraö biti prijavljen!

na vrh