Dora › Kaj ni v redu z McDonaldsom?

Èetrtek, 28/10/2010 | Zanimivosti | Posreduj | Natisni

Najbolj znana korporacija (poleg Coca Cole seveda), od katere je odvisnih na stotine milijonov ljudi po vsem svetu, se že nekaj èasa sooèa s hudimi obtožbami za zverinsko ravnanje z živalmi, ogromno ekološko škodo, zlorabo otrok in delavcev, manipulacijo z otroci, promoviranje nezdrave prehrane in podpiranje lakote v svetu.

McDonalds je odgovoren za smrt veè milijonov živali, ki jih pobijejo vsako leto, znano je, da z njimi ravnajo neodgovorno ter jih ubijajo na brutalen naèin. Obstaja celo neposredna povezava med McDonaldsom in seènjo velikih površin gozdov zaradi velikih potreb po pašnikih in žitaric. S tem spodbujajo unièevanje in iztrebljanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst, izseljujejo lokalno prebivalstvo, vse skupaj pa vpliva tudi na klimatske spremembe in segrevanje ozraèja.

Na svetovni dan boja proti McDonaldsu so skupine in posamezniki po vsem svetu opozarjali na najbolj pereèe probleme med katere sodi tudi manipulacija z otroci. Številne igraèke in reklame, namenjene otrokom, le te dobesedno hipnotizirajo, tako se ustvari zaèarani krog nenehnega obiskovanja tovrstnih restavracij. Velika napaka, ki jo naredijo starši je, da otrokom ugodijo in jih že od malega vzgajajo v duhu McDonaldsa; ker je navada železna srajca postanejo otroci zasvojeni s hitro prehrano in tako rekoè doživljenjski obiskovalci restavracij s hitro prehrano. Obstajajo cel domneve, da za proizvodnjo igraèk izkorišèajo otroško delovno silo v deželah Tretjega sveta.

Klavnice za milijarde živali
Za potrebe korporacije vsako leto na farmah vzgojijo preko 50 milijard glav živine, ki pred zakolom bivajo v nevzdržnih razmerah. Pišèance polnijo s hormoni, da imajo veèja prsa in debelejše meso, živali na farmah nimajo nikakršne možnosti gibanja, še veè, natlaèene so tako, da hodijo druga èez drugo, na tleh je vse polno iztrebkov. Niè boljše se ne godi prašièem in govedu, ki stisnjeni v lastnem gnoju in krvi èakajo na zakol. Zmlete živali s kostmi vred napolnijo z antibiotiki in pesticidi, nato pa lepo zapakirane prodajajo za slasten obrok.

Izkorišèanje revnih držav
Svetovni dan boja proti McDonaldsu ne sovpada zgolj sluèajno s Svetovnim dnevom hrane. Živali, ki jih vzgajajo za zakol, za pitanje potrebujejo veè proteinov, kot pa jih dajejo: za hranjenje potrebujejo najmanj devet kilogramov rastlinskih proteinov, da bi na koncu dale en kilogram mesa.
V zahodnih državah se okoli 80 odstotkov žitaric porabi izkljuèno za prehranjevanje živali. Moènejše države silijo finanèno šibkejše in bolj revne, da na rodovitnih obdelovalnih površinah gojijo hrano za živali, namesto za lasten narod. Samo pomislite, koliko veè hrane bi bilo na voljo za laène po svetu, èe bi se ljudje v razvitih deželah bolj usmerili v zdravo prehranjevanje in prenehali uživati umetno preparirane mesne izdelke!

Food Inc.
Zgodba o grozljivih prehranjevalnih navadah Amerièanov je v svojem dokumentarcu Food Inc. zelo nazorno predstavil režiser Robert Kenner. Film je bil celo nominiran za oskarja. Med drugim pripoveduje o tem, da so se prehranjevalne navade Amerièanov v zadnjih petdesetih letih tako spremenile, kot se niso v zadnjih deset tisoè letih skupaj.

Danes Amerièani v supermarketih izbirajo med 47.000 vrstami razliènih proizvodov neodvisno od letnih èasov, pri tem pa niti ne vedo, od kod hrana prihaja in kaj v resnici jedo.