Dora › Svet potrebuje odlo√®no akcijo

nazaj na spisek novic
Nedelja, 06/12/2009 | Svet | Posreduj | Natisni
Imamo dve moŇĺnosti: ali drasti√®no zmanjŇ°ati onesnaŇĺenje ali pa se pripraviti na katastrofalne posledice. Pred doslej najve√®jim podnebnim vrhom ni veliko razlogov za optimizem. In Slovenija? Pomagalo bi, √®e bi takoj za 40 odstotkov zmanjŇ°ali porabo premoga

Po dveh letih pogajanj se bodo predstavniki ve√® kot 190 drŇĺav zbrali v K√∂benhavnu z eno samo, a izjemno zahtevno nalogo: ustaviti dramati√®ne podnebne spremembe. Tako imenovani podnebni vrh, ki se za√®enja v ponedeljek in bo trajal do 18. decembra, naj bi bil svetoven v pravem pomenu besede. Ideja je bila, da v dansko prestolnico privabi voditelje prakti√®no vseh drŇĺav sveta. Svojo prisotnost jih je potrdilo ve√® kot sto, tudi slovenski premier Borut Pahor.

V K√∂benhavnu naj bi sprejeli dogovor, ki bo nadomestil Kjotski protokol. A s pomembnimi razlikami. Medtem ko je Kjoto vklju√®eval zgolj industrijsko razvite drŇĺave, naj bi nov sporazum zaobsegel vse. Pogajanja so bila zato Ň°e toliko bolj teŇĺka in bolj kot se je bliŇĺal za√®etek vrha, bolj je postajalo jasno, da dogovora na Danskem najverjetneje Ň°e ne bomo do√®akali. "Zna se zgoditi tudi √®udeŇĺ. Ker bo v K√∂benhavnu prisotnih toliko voditeljev in bo to res svetovni vrh, se mogo√®e zna zgoditi, da bomo priŇ°li celo do kon√®nega sporazuma,‚Äú ostaja optimisti√®en glavni slovenski pogajalec Andrej Krajnc.

In kakŇ°en je cilj novega dogovora? ZmanjŇ°ati izpuste toplogrednih plinov za toliko, da se temperatura ozra√®ja ne bo dvignila za ve√® kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskimi √®asi. "Do leta 2020 je treba na globalni ravni zmanjŇ°ati emisije za ve√® kot 30 odstotkov. Ponujene Ň°tevilke so dale√® premajhne," je opozorila klimatologinja Lu√®ka KajfeŇĺ Bogataj. In dodala, da potrebujemo jasne zaveze tudi do leta 2050, ko bo treba izpuste zmanjŇ°ati za do 90 odstotkov. "Nam se cilji ne zdijo niti pribliŇĺno zadostni,‚Äú je povzela staliŇ°√®e stroke.

Teoreti√®no so cilji uresni√®ljivi, odgovarja na pomisleke skeptikov. Da bi za tretjino zmanjŇ°ali izpuste, moramo takoj jutri za 40 odstotkov zmanjŇ°ati porabo premoga in za 20 odstotkov porabo nafte in plina.

Sicer pa je po njenem mnenju poleg obljub o odstotkih, "o katerih atmosfera ne ve ni√®", pomemben del globalnega dogovora pomo√® deŇĺelam v razvoju, ki pa ostaja v senci. "Vsi govorimo o odstotkih zniŇĺanj, v resnici pa je treba zagotoviti, da se bo svet na to, kar nas v vsakem primeru √®aka ‚Äď in to nista dve stopinji, ampak 2,4 do 2,8 stopinje ‚Äď prilagodil. S tem prilagajanjem bomo imeli teŇĺave tudi v razvitem svetu, o tem si ne delajmo utvar, povsem nemogo√®e pa je to za nerazviti svet," je poudarila.

"Brez finan√®nega paketa ne bo sporazuma," pravi tudi Krajnc. V Ň°tevilkah: Evropska unija naj bi po letu 2012 nerazvitim drŇĺavam kot pomo√® pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb namenila okoli sto milijard evrov na leto. Slovenski deleŇĺ naj bi bil okoli 100 milijonov, temu pa je treba priŇ°teti Ň°e kazni, ker nismo izpolnili zavez iz Kjotskega protokola. 80 milijonov je Ňĺe Ň°kode, priŇ°teti pa je treba Ň°e eksterne stroŇ°ke, kot so teŇĺave z zdravjem in degradacija okolja, je o tem dejala KajfeŇĺ Bogatajeva.

"Pa se odlo√®imo za denar, √®e nas Ňĺe podnebne spremembe ne prepri√®ajo," je dodala. Tudi finan√®ne ocene namre√® govorijo v prid odlo√®nemu prizadevanju za zmanjŇ°anje izpusta toplogrednih plinov. Da bi cilje dosegli, bi potrebovali od odstotka do odstotka in pol BDP. √ąe jih ne bomo, bomo za odpravljanje Ň°kode potrebovali od pet do 20 odstotkov BDP.

"Zavedamo se problema, a ga ne reŇ°ujemo. √ąeprav vemo, da nekaj po√®nemo narobe, tega ne popravimo, ker nam je tako bolj udobno," o trenutnem odnosu √®loveŇ°tva do okolja meni Lidija ŇĹiv√®i√® iz druŇ°tva za sonaravni razvoj Focus. Okoljska, gospodarska in finan√®na kriza imajo podoben vzrok, je dejala. "Prepri√®anje, da moramo nenehno rasti, da moramo imeti nenehno ve√®, nenehno boljŇ°e. To je v √®lovekovi naravi, vendar naŇ° planet tega ne prenese." Bolj bi morali razmiŇ°ljati o tem, kako var√®evati z energijo in kako preiti na obnovljive vire, je Ň°e dejala in dodala, da lahko tudi vsak posameznik veliko stori v tej smeri.

"Zavedati se moramo, da je reŇ°evanje okoljskih problematik v resnici problemati√®no zato, ker se nam zdi, da je to nekaj, kar lahko vselej odloŇĺimo na jutriŇ°nji dan," je, podobno kot ŇĹiv√®i√®eva, menil Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani. Poudaril je, da je pred celotnim √®loveŇ°tvom √®as velikih sprememb. "√ąe se ho√®emo prilagajati novim razmeram, novim ugotovitvam o tem, kakŇ°ne so naŇ°e moŇĺnosti za preŇĺivetje v prihodnje, potem moramo naŇ°e otroke vzgajati v povsem druga√®nih vrednotah, kot so bile doslej," je dejal. Na novo bi morali napisati zgodovinske knjige, ki slavijo industrijsko revolucijo, v ceno izdelkov bi morali vra√®unati tudi Ň°kodljive vplive, ki jih njegova potroŇ°nja povzro√®i.

"Liberalni na√®in ekonomije je uspeŇ°en, dokler ne vra√®una stroŇ°kov okolja. V tem je bistvo njegovega uspeha, da okolje izkoriŇ°√®a kot nekaj brezpla√®nega," pa pravi klimatologinja KajfeŇĺ Bogatajeva.

Kaj nas èaka?

Da bi reŇ°ili planet, je treba do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjŇ°ati za 30 odstotkov, v naslednjih desetletjih pa morajo Ň°e naprej padati. O teh Ň°tevilkah, za katere znanstveniki trdijo, da so premajhne, se pogajajo. A brez konfliktov ne gre, kopja se lomijo pri vpraŇ°anju, kakŇ°en del odgovornosti naj kdo prevzame. "To so najbolj teŇĺavna pogajanja v zgodovini √®loveŇ°tva," je ocenil norveŇ°ki minister za okolje Erik Solheim. "To je veliko teŇĺje kot pogovori o razoroŇĺevanju in globalni trgovini, pa tudi od doseganja dosedanjih okoljskih dogovorov."

Ponudbe so na mizi, skupna ugotovitev pa je: to nikakor ne bo dovolj, da bi ‚Äď celo premalo ambiciozne ‚Äď cilje dosegli. ZdruŇĺene drŇĺave, ki niso bile del Kjotskega protokola, so obljubile 17-odstotno zmanjŇ°anje emisij glede na leto 2005 in s tem znova mo√®no razo√®arale svetovno javnost. To namre√® pomeni le Ň°tiriodstotno zmanjŇ°anje v primerjavi z letom 1990. Evropska unija se je odlo√®ila stopiti na √®elo boja proti podnebnim spremembam in je do leta 2020 obljubila 20-odstotno zmanjŇ°anje glede na leto 1990. √ąe bodo druge drŇĺave sprejele podobne zaveze, pa naj bi se potrudila izpuste zmanjŇ°ati celo za 30 odstotkov. ҆e korak dlje so Ň°li NorveŇĺani: obljubili so 40-odstotno zmanjŇ°anje.

In prav to je Ň°tevilka, ki jo od industrijsko najbolj razvitih drŇĺav zahtevata Kitajska in Indija. Tik pred za√®etkom vrha v K√∂benhavnu sta zavrnili zahteve, da je treba do leta 2050 prepoloviti koli√®ino izpustov, √®eprav sta si kljub temu zastavili dokaj ambiciozne okoljske cilje. Sicer pa je njuno staliŇ°√®e znano: najve√®ji del bremena leŇĺi na ramenih najbolj razvitih drŇĺav.

√ąe ne bo uspelo in bo temperatura Ň°e naprej naraŇ°√®ala, znanstveniki svarijo pred kataklizmi√®nim scenarijem. Zaradi taljenja ledu na skrajnem severu in jugu planeta se bo viŇ°ala gladina morja, kar bo pognalo v beg prebivalce priobalnih krajev. Katastrofalne posledice ima tudi taljenje ledenikov v gorah. Tisti v Himalaji napajajo Ň°est najpomembnejŇ°ih azijskih rek. Kaj bo, √®e presahnejo? Drugi strani zaradi istega vzroka grozijo poplave, svet pa se bo moral pripraviti tudi na vro√®inske vale, uni√®evalna neurja, suŇ°o in Ň°irjenje puŇ°√®av ter izginjanje Ňĺivalskih in rastlinskih vrst. "Pripraviti se moramo na konflikte okoli samega bioloŇ°kega preŇĺivetja," je eno od posledic omenil Pribac.

Vir: www.24ur.com

Komentarji

¤Dora, 06. December 2009, 14:33
Je treba nekaj nardit..tako ne gre veè naprej.

Za vpis komentarja moraö biti prijavljen!

na vrh