Dora › Vsak enajsti moški naj bi seksal z živaljo!

Petek, 02/10/2009 | Razno | Posreduj | Natisni

Ljudje smo bili vedno ljubitelji živali

Že od èasov, ko je èlovek udomaèil prvo žival, in vse do danes je odnos med èlovekom in živaljo stvar razprav in pomislekov. Èlovek je od tistih dni do danes stkal z živaljo precej tesen stik. Ne le, da je od nje odvisen za preživetje, ampak marsikdo daje živali celo prednost pred èlovekom. Sploh v današnjih dneh so ljudje, ki so si raje omislili žival kot partnerja.

Nekateri gredo v svoji ljubezni do živali še dlje ...

Celo tako daleè, da z njo spolno obèujejo. V tem primeru govorimo o zoofiliji. Seks z živaljo že od nekdaj buri èloveško domišljijo. Že grška in rimska mitologija poznata zgodbe o tem. Verjetno vas je malo, ki niste slišali kakšne zgodbe o pastirjih, ki so si dolge dneve na paši krajšali tako, da so poseksali kakšno ovco ali kravo, kar je že paè bilo pri roki. Nasploh je zoofilija v veèji meri znaèilna za moške s podeželja.

Živali so vèasih kar preveè pripravna bitja za izživljanje èloveške potrebe po prevladi. Ne odgovarjajo, se ne pritožujejo, niso potratne, zahtevne, naredijo vse, kar jih nauèiš, so vodljive. Živali imajo nekatere èute zavidljivo višje razvite od ljudi, nimajo pa razvitega tistega dela, ki nas dela èloveka – to je razum, zavedanje samega sebe, možnost izbire in avtonomnega delovanja.

Ali je zoofilija sploh zloèin?

Èeprav nekateri zagovorniki trdijo, da psa ali konja èlovek ne more prisiliti v nekaj, kar mu ne paše, vemo, da to ne drži. Živali v veliki meri èutijo do èloveka izjemen obèutek pripadnosti, podrejenosti. Sploh pes bo lahko hudo zlorabljen, pa ne bo zapustil svojega gospodarja. Prej mu bo slepo sledil. Ampak, ali se lahko to dojema kot prostovoljna privolitev? A otrok, ki se ne upre odraslemu, privoli v ta odnos?

Zoofilija je v veèini držav prepovedana

Èlovek pa se od živali razlikuje tudi po svoji domišljiji za krutost, ki nima meja. Uživanje v krutosti je èloveška posebnost, ki nas vèasih naredi bolj živalske od živali. Predpisi, ki prepovedujejo spolne odnose med èlovekom in živaljo kažejo, da je družba posegla v èlovekovo razmerje do živali, da ga regulira in da èlovekovo ravnanje z živalmi ni na vsej èrti nedotakljivo prepušèeno èlovekovi samovolji in njegovim lastninskim pravicam.