iwy › Ena od najveèjih finanènih prevar v zgodovini

Ponedeljek, 15/12/2008 | Gospodarstvo | Posreduj | Natisni

Znani borzni posrednik je izvedel eno od najveèjih prevar v ameriški zgodovini. Vlagatelji, ki so vlagali v njegov posel, so skupaj izgubili okrog 50 milijard dolarjev.

Finanèna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, je ena od najveèjih v zgodovini, poroèa tiskovna agencija Reuters. Vsak dan se pojavljajo nove in nove žrtve njegovega piramidnega sistema, v katerem je izpuhtelo v zrak okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreè v svojo tako imenovano Ponzi shemo privlekel številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje. Med njimi so bili tudi lastnik newyorškega bejzbolskega moštva Mets Fred Wilpon, nekdanji lastnik ameriških nogometašev Philadelphia Eagles Norman Braman, francoska banka BNP, tokijska Nomura Holding Inc. in še vrsta drugih. Najveèjo izgubo so utrpeli trije ameriški fondi, ki naj bi od zasebnih vlagateljev zbirali denar in ga vlagali v Madoffov posel, za katerega so bili preprièani, da jim bo prinesel bogato pokojnino, v resnici pa so ostali brez stotin milijonov dolarjev.

Gre za znano finanèno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, najveèjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreè sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoè ljudi je v njegov fond vložilo veè milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomoèjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoè dolarjev na dan.

Madoff je (bil) sicer eden od najbolj uglednih borznih posrednikov z Wall Streeta, ki je imel imidž sposobnega poslovneža in je mnogim že pomagal obogateti. Kjer koli se je obraèal denar, se je pojavilo tudi njegovo ime, zaradi èesar je dobil vzdevek 'proizvajalec denarja'.

Tokrat pa denarja ni proizvedel, ampak ga je pognal v zrak. Deloval je namreè po naèelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplaèeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli veè ne bodo videli.

Madoffu grozi 20 let zaporne kazni, kjer bo premišljeval o svojih napakah, in denarna kazen v višini 5 milijonov dolarjev.